Tak kolektiv: »Dobra sedežna je tista, ki odgovarja na potrebe uporabnika.«

Tak kolektiv je multidisciplinarni oblikovalski studio, ki je zasnoval serijo sedežnih garnitur Oto. Njihovo večkrat nagrajeno delo – nedavno tudi z iF Design Talent Award – je bilo predstavljeno na številnih mednarodnih sejmih in razstavah, med drugim tudi na Kölnskem pohištvenem sejmu in tednu oblikovanja v Milanu ter na Dunaju.

V tokratnem zapisu smo se z industrijskima oblikovalcema in ustanoviteljema Tak kolektiva, Maticem Lenaršičem in Jernejem Koželjem pogovarjali o tem, kako poteka kreativni proces nastanka sedežne garniture, kakšna je dobra sedežna garnitura, kaj ju vodi pri oblikovanju in še marsikaj drugega.

Kotna sedežna garnitura Oto

Kotna sedežna garnitura Kauch Oto v sivi barvi

1. Kako je potekal kreativni proces oblikovanja Ota, od ideje do izdelka?

NEJC: Oblikovanje poteka kot proces med naročnikom in oblikovalcem, kjer ključno vlogo igra razumevanje potreb uporabnika. Pomembno je, da so že v samem začetku dobro definirana oblikovalska izhodišča, cilji in faze projekta.

MATIC: S tem pa delo ni nujno zaključeno, saj je ključno spremljanje odzivov uporabnikov in po potrebi vračati projekt v nove cikle. Po vsaki končani fazi skupaj z naročnikom pregledamo ustreznost rešitve in se po potrebi tudi vrnemo korak nazaj.

Izdelava prototipa sedežne garniture Oto.

2. Kaj je posebnost tega Kaucha?

NEJC: Eno izmed glavnih izhodišč je bilo udobje. To se kaže tako v samem sedenju, kot tudi v estetiki – ima precej zaobljene linije, ki mu dajo tudi vizualno mehkobo. Hkrati je sestavljen iz različnih modulov, s čimer lahko spreminjamo njegovo dolžino, in ga s tem umestimo tako v manjše kot tudi velike interierje.

MATIC: Odgovarja pa tudi na številne druge vpoglede pri uporabi zofe. Npr. udobje enotne sedalne površine, ugodno razmerje med površinama celotne zofe in sedalne površine, izjemno enostavno sestavljanje/razstavljanje in prenašanje ter možnost izbora različnih tipov blazin.

Trosed Oto z blazinami z valji.

Sedežna garnitura Oto Kauch

Trosed Oto s stacionarnimi blazinami.

trosed Oto kauch

3. V kakšnem interierju bi se Oto najbolje počutil?

NEJC: Serija Oto je precej nevtralna in stilistično nezaznamovana, kar pomeni, da je primerna za stilno najrazličnejše interjerje. Kljub temu pa bi se verjetno najbolje počutil v sodobnih, umirjenih interierjih.

Styling z Otom, ki ga je pripravil oblikovalski studio Poke.

Styling dnevne sobe Poke Studio

4. Kakšna je dobra sedežna garnitura?

NEJC: Dobra sedežna garnitura je predvsem tista, ki odgovarja na želje kupca. Te pa so seveda odvisne od posameznika. Težko je reči, kaj nekomu odgovarja ter kaj ne. Sigurno pa mora dobra sedežna garnitura upoštevati nekatera ergonomska pravila, pomembna je tudi izbira materialov, hkrati pa mora omogočiti lažje rokovanje/sestavljanje tudi samemu proizvajalcu.

MATIC: Gre pa še širše od produkta, gre za celostno izkušnjo uporabnika. Od tega kako razumljiv je produkt, kakšen komunikacijski material ga spremlja, kako dobro je poskrbljeno za storitev morebitne prilagoditve, dostave, servisa, kako premišljeno je rokovanje s produktom in kako kvalitetno je izdelan.

Trosed Oto s foteljem.

5. Kakšni so trendi na področju sedežnih garnitur?

MATIC: Odvisno od razumevanja te besede. Pri oblikovanju so nam zanimivi predvsem trendi glede spreminjanja navad uporabnikov. Stilističnih trendov pa praviloma v projekte ne vključujemo, čeprav to ne pomeni da na nas vsaj posredno ne vplivajo.

NEJC: Sicer pa danes na tržišču lahko najdemo skorajda vse. Od stilnega pohištva, minimalizma in popolnih stilističnih ekstremov.

6. Kdaj sta najbolj kreativna?

NEJC: To je popolnoma odvisno od dneva. O projektih razmišljaš tudi izven časa v studiu. Tako včasih pridejo zanimive ideje šele zvečer ali celo ponoči.

7. Kaj menita, je občutek za estetiko prirojen ali privzgojen?

NEJC: Občutek za estetiko je po mojem mnenju sigurno privzgojen. To lahko trdimo, če pogledamo npr. skandinavske države, Italijo ali Nemčijo.

MATIC: Oblikovanje teh držav je znano kot izredno kvalitetno, kvaliteto pa dosegajo z vključevanjem oblikovanja na strateškem nivoju države. Ljudje ga zato znajo razumeti, kritično ocenjevati in ceniti.

8. Kaj vaju vodi pri oblikovanju – funkcionalnost, estetika, trendi, ali vse našteto?

NEJC: Dobro oblikovanje je vsekakor tisto, ki ima najboljše razmerje med vsem zgoraj naštetim, hkrati je ekonomsko in ekološko vzdržno, ter je oblikovano za končnega uporabnika.

9. Dobra knjiga, ki sta jo prebrala v zadnjem času?

NEJC: Novi svet: 7 sodobnih japonski pesnikov, Ana Schnabl: Razvezani.

MATIC: Jaz pa zadnje čase berem večinoma strokovno literaturo – zadnja je bila Creativity Inc., ki predstavi, kako sistemsko rešujejo kreativnost v Pixarju. Super je tudi This is Service Design Doing, ki na enem mestu zbere vse o storitvenem oblikovanju.

10. Kateri so vajini najljubši oblikovalci?

MATIC: Dieter Rams s svojimi desetimi principi dobrega oblikovanja, IDEO, ki neprestano premika meje področja oblikovanja, zadnje čase pa me navdušuje Form Us With Love – manjši Stockholmski multidisciplinaren studio, ki rešuje design probleme zelo sistemsko, hrakti pa vedno navduši z neverjetnim prepletnom inovativnosti, estetike in uprabnosti.

NEJC: Nika Zupanc, Tom Dixon.